Gozd - učilnica prihodnosti

Znanstveno-raziskovalna podlaga

Sodobne raziskave v razvojni psihologiji, nevroznanosti in okoljski psihologiji jasno potrjujejo, da neposredni stik z naravo pomembno prispeva k otrokovemu telesno-gibalnemu, čustvenemu, socialnemu in kognitivnemu razvoju. Teorija biofila, raziskave o prosti igri v naravi in ugotovitve o pozitivnih vplivih naravnega okolja na otroško kreativnost in mentalno zdravje predstavljajo osrednja znanstvena izhodišča programa.

Gozdna pedagogika kot interdisciplinarna stroka sloni na načelih izkustvenega učenja, ki ga je opredelil John Dewey. Navezuje se tudi na pristope učenja z raziskovanjem, kot jih je razvijala Maria Montessori. Še posebej poudarjamo načela Loris Malaguzzijeve filozofije o "okolju kot tretjem vzgojitelju". V kontekstu gozdnega vrtca ta načela dobijo novo dimenzijo, saj naravno okolje omogoča spontano in hkrati vodeno odkrivanje sveta na način skladen z otrokovimi razvojnimi potrebami.

Pedagoška načela

Program gozdnega vrtca v celoti upošteva vseh devet temeljnih ciljev Kurikuluma za vrtce, pri čemer še posebej poudarja:

Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja se v gozdnem vrtcu uresničuje z vzpostavitvijo fizično varne, čustveno sprejemajoče atmosfere, ki hkrati omogoča otroku spoznavanje zmernih tveganj kot sestavnega dela življenja. Vzgojitelji­_ce skrbijo za čustveno varnost z spoštljivim odnosom do otrokove individualnosti in vzpostavljanjem predvidljivih rutin in jasnih, smiselnih dogovorov.

Spodbujanje celostnega razvoja program uresničuje z raznolikimi naravoslovnimi, gibalnimi, umetniškimi in družbenimi dejavnostmi, ki jih omogoča bogato gozdno okolje. Otroci razvijajo prečne zmožnosti in spretnosti skozi neposredno, izkustveno doživljanje naravnih pojavov in materialov.

Individualizacija in diferenciacija sta v naravnem okolju še posebej pomembni, saj omogočata vsakemu otroku, da raziskuje in se uči v svojem tempu ter na svoj način. Naravni materiali in nestrukturirane možnosti za igro se samodejno prilagajajo različnim razvojnim ravnem otrok.

Razvoj avtonomije in odgovornosti program spodbuja z vključevanjem otrok v skrb za naravno okolje, soodločanje o izbiri dejavnosti ter spodbujanje prevzemanja odgovornosti za lastno varnost in blaginje skupine.

Praktično-aplikativna izhodišča

Program gozdnega vrtca je zasnovan kot praktično uresničljiv model, ki se lahko prilagaja različnim geografskim, klimatskim in organizacijskim razmeram v Sloveniji. Temelji na načelu postopnega uvajanja, tako otrok kot strokovnega kadra ter omogoča fleksibilno prilagajanje individualnim potrebam otrok in skupin.

Posebna pozornost je namenjena usposabljanju vzgojiteljev in vzgojiteljic za delo v naravnem okolju, oblikovanju varnostnih protokolov in vzpostavljanju sodelovanja z lokalno skupnostjo ter strokovnjaki.

Program tako predstavlja inovativen, a strokovno utemeljen pristop k predšolski vzgoji, ki krepi otrokovo povezanost z naravo, zdravje in blaginjo ter ga pripravlja na izzive sodobnega sveta z uporabo preprostih človeških razvojnih mehanizmov - igre, raziskovanja in skupinskega učenja v naravi.

Usklajenost s kurikulom za vrtce

Program gozdnega vrtca nadgrajuje in obogati izvajanje vseh šestih področij dejavnosti, kot jih opredeljuje Kurikulum za vrtce :

Na področju NARAVE program omogoča neposredno doživljanje naravnih pojavov, opazovanje letnih časov, spoznavanje živih bitij v njihovem naravnem habitatu ter razvoj okoljske ozaveščenosti skozi praktične dejavnosti skrbi za naravno okolje.

Na področju GIBANJA otroci razvijajo naravne oblike gibanja, premagujejo naravne ovire, krepijo koordinacijo in ravnotežje ter razvijajo prostorsko zavest v tridimenzionalnem gozdnem prostoru.

DRUŽBENO področje se razvija skozi skupinsko reševanje naravnih izzivov, sodelovanje pri projektih v naravi ter oblikovanje skupnostne identitete gozdne skupine.

JEZIKOVNI razvoj je podprt z bogatim besediščem naravoslovnih pojmov, pripovedovanjem ob doživetjih v naravi ter razvijanjem metajezikovne zavesti skozi opazovanje in opisovanje.

Na MATEMATIČNEM področju naravno okolje ponuja neštete možnosti za razvrščanje, merjenje, primerjanje in spoznavanje matematičnih pojmov na konkreten način.

UMETNIŠKO ustvarjanje z naravnimi materiali omogoča avtentična estetska doživetja in razvoj kreativnosti v povezavi z naravo.

Splošna opredelitev gozdne pedagogike

Gozdna pedagogika je sodoben pedagoški pristop, ki vzgojno-izobraževalni proces umešča v naravno okolje, predvsem v gozdni ekosistem. To je celostni pedagoški pristop, ki otrokom omogoča vsakodnevno učenje in razvoj v gozdnem okolju skozi neposredno interakcijo z naravnimi materiali, procesi in življenjskimi cikli.

Za razliko od občasnih obiskov narave ali projektnih tednov na prostem, gozdna pedagogika predstavlja sistematičen in kontinuiran pristop, pri katerem narava postane primaren prostor za izvajanje kurikularnih ciljev in hkrati "tretji vzgojitelj" v pedagoškem procesu.

Ključne značilnosti gozdne pedagogike

Izkustveno učenje in raziskovanje

Gozdno okolje omogoča otrokom pridobivanje izkušenj z vsemi čuti. Otroci vidijo, slišijo, tipajo, vonjajo in občutijo naravne fenomene v njihovi avtentični obliki, kar omogoča globlje razumevanje in dolgotrajno pomnjenje naučenega.

Prosta igra z nestrukturiranimi materiali

Palice, kamni, listje, cvetovi, zemlja in drugi naravni elementi postanejo večnamenska didaktična sredstva, ki spodbujajo kreativnost, domišljijo in problemsko razmišljanje. Ti materiali se spreminjajo glede na vremenske razmere in letne čase, kar zagotavlja stalno novost in izziv.

Pedagogika zmernega tveganja

V varnem, vendar ne sterilnem okolju se otroci učijo presoditi situacije, sprejemati odločitve in graditi zaupanje vase. Zmerno tveganje spodbuja razvoj telesne kompetentnosti, samozavesti in primernega odnosa do tveganja.

Ritualnost in ciklična narava

Življenje v gozdu sledi naravnim ritmom letnih časov, vremenskih sprememb in dnevnih ciklov. Ta ritmičnost otrokom omogoča razvoj časovnih predstav, razumevanje vzročno-posledičnih povezav in občutek varnosti v predvidljivosti.

Filozofska podlaga

Gozdna pedagogika izhaja iz humanistične filozofije, ki prepoznava otroka kot kompetentno bitje, sposobno sooblikovati lastno učenje. Navezuje se na fenomenološki pristop, pri katerem je poudarek na neposrednem doživljanju in spoznavanju sveta skozi lastno izkušnjo.

Pomembno je načelo recipročnosti med človekom in naravo, kjer otrok ni le prejemnik naravnih danosti, ampak aktivni udeleženec in skrbnik naravnega okolja. Ta pristop oblikuje okoljsko zavest in odgovorno državljanstvo že v zgodnji mladosti.

Gozdna pedagogika kot odgovor na sodobne izzive

V digitalni družbi gozdna pedagogika odgovarja na izzive pomanjkanja stika z naravo pri otrocih. Naslavlja problematiko "sindroma pomanjkanja narave" in prispeva k večji telesni aktivnosti, čustveni stabilnosti in socialni kompetentnosti otrok.

Program predstavlja preventivni pristop k otrokovemu mentalnemu zdravju z omogočanjem sproščujočega, nestresnega učnega okolja, ki spodbuja naravne razvojne procese in notranjo motivacijo za učenje.

Skladnost z nacionalnimi prioritetami

Gozdna pedagogika se sklada z nacionalnimi strategijami trajnostnega razvoja in varstva okolja. Prispeva k vzgoji okoljsko odgovornih državljanov in spodbuja razumevanje pomena gozdov za klimatske spremembe, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja.

V kontekstu Strategije digitalizacije Slovenije predstavlja potrebno protiutež digitalnemu svetu z omogočanjem avtentičnih, analognih izkušenj, ki tvorijo trdno podlago za poznejšo smiselno uporabo digitalnih orodij.

Gozdna pedagogika predstavlja sodoben, strokovno utemeljen pedagoški pristop, ki ohranja povezavo z naravo, odgovarja na sodobne izzive in pripravlja otroke na prihodnost z močno identiteto, okoljsko zavestjo in širokim spektrom življenjskih kompetenc.

Program gozdnega vrtca predstavlja prispevek k inovativnosti slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema in se vključuje v mednarodno mrežo gozdnih pedagogov. S tem Slovenija sledi sodobnim trendom v predšolski vzgoji in zagotavlja otrokom možnosti za kakovosten razvoj v skladju z naravnimi potrebami ter sodobnimi znanstvenimi spoznanji.

Program torej predstavlja evolucijo, ne revolucijo slovenskega sistema predšolske vzgoje - ohranja vse temeljne vrednote in standarde, hkrati pa jih obogati z inovativnimi pristopi, ki odgovarjajo na sodobne izzive urbanizacije, digitalizacije in podnebnih sprememb.